V sklopu jesenskega Tedna restavracij, smo poleg Gratie in Gaudi&Naan obiskali tudi vipavsko dolino. Tokrat nas je k sebi privabila gostilna in vinoteka Faladur, katero sem obiskal še z večjim veseljem, saj se je prekrivala ravno z mojim rojstnim dnevom!
Faladur smo tudi pred kratkim priporočali, da ga obiščeš v sklopu Tedna restavracij in s tem priporočilom smo zadeli v polno. K njim smo se odpravili zaradi prijetne atmosfere, odličnih jedi in zaradi dejstva, da je bila na meniju vključena sladica.
S čem nam je Faladur postregel?
Na voljo sta bila dva menija. En je bil tradicionalen, s pravimi tradicionalnimi slovenskimi jedmi, drugi pa bolj eksperimentalen in sezonski. Oba menija sta vsebovala pozdrav iz kuhinje, predjed, glavno jed, sladico in odzdrav. In priporočamo ti oba menija.
Pozdrav iz kuhinje? Gustlov spomin, sestavljen iz albuminske skute z zelišči in pečenim pršutom. Jed je bila zanimiva, na plošči je pa izgledala kot pralin posut s čokoladnim posipom. Albuminska skuta je bila prav finega okusa, pečenega pršuta pa kaj pretirano veliko nismo poleg čutili. Vseeno je šlo za zanimivo predjed, a presežkov ni bilo.
Sledila je predjed. Pri tradicionalnem meniju je bila to Vipavska jota – fermentirana repa tropinka, s popečeno klobaso v maslu z žajbljem. Sezonska predjed pa je bila iz kremne fižolove mineštre, peteršiljevim pestom in s – polži. Vipavska jota je bila res tradicionalna, ampak s kulinaričnim preobrartom in bila je prav okusna. Mineštra s polži? Morda bi se kdo zmrdnil nad polži, ampak so bili dobri. Tržaška omaka jim je dala dober okus, samo meso pa ima okus kot – meso. Prav nič čudnega in posebnega. Mineštra sama je bila zelo slastno, in mikalo nas je, da zahtevamo še repete.
A repete kar stran, prišla je namreč na vrsto glavna jed. Pri tradicionalnem meniju je bila na vrsti kremna polenta s koščki popečenega pršuta in ocvirki z domačim jogurtom. Na drugi strani mize so se sline za to jedjo kar cedile, saj je bila kombinacija vrhunska. Na moji strani, v sezonskem meniju, pa račja prsa s kandirano pomarančo, krompirjem in sirom Golden Ring Blue Valley. Kandirana pomaranča je mesu dala neverjetno dober okus. Priznam, da si menija nisem najbolje zapomnil, tako da, ko sem poleg okusnih in prav pečenih račjih prs okusil še kandirano pomarančo – božansko.
Za sladico so v tradicionalnem meniju sledili Vipavski štruklji s praženimi drobtinami na maslu s sladkorjem, medom in domačim orehovim sladoledom. Na sezonskem meniju pa je kraljevala sladica z rdečo hruško, rožmarinovim sladoledom in bučnimi semeni. Čeprav sta v prejšnjih dveh ocenjevanjih restavracij s Tedna restavracij sladici malce razočarali, temu tukaj ni bilo tako. Prav obe sta bili slastni, zanimivega okusa in nam dali par idej za pripravo takšnih sladic še sami doma.
Odzdrav? Marlenka na vipavski način. MInimalističen košček sladice, ki je celotni izkušnji dodal piko na i.
(O)cenovno?
Meni je stal 23 evrov, poleg bi pa lahko izbrala še osnovno (12 evrov) ali premium (25 evrov) vinsko spremljavo s tremi kozarci. Odločila sva se za kozarec Modrega pinota in na pričetku nazdravila s penino. Za vse skupaj, kjer je bil vračunan še pogrinjek (2 evra na osebo) se je številka ustavila pri 70 evrih. Pod črto gledano, če vzamemo v zakup celotno izkušnjo – kar poceni. Ambient je prijeten, a nekako stisnjen. V prostoru je bilo okoli manj kot 25 oseb, in poznala se je prostorska stiska, a tu se poleti oddolžijo s prijetnim druženjem zunaj na terasi. Strežba je bila izredno prijazna, sama hrana pa vrhunska. Vsekakor se bomo še vrnili, ker tako dobre hrane res nismo pričakovali.
