Mi smo za spomladanski obisk v sklopu Tedna restavracij izbrali Grad Štanjel. Grad, ki se skriva v objemu kraških hribov je privlačen za sprehod, še bolj pa za pogostitev v njihovi restavraciji.
Grajska restavracija
Grad Štanjel se po oceni Tedna restavracij nahaja na seznamu restavracij s tremi srčki, njihovo mero za ocenjevanje kakovosti slovenske kulinarike. Sami trdijo, da so njihove sestavine vedno domače, pristnih vonjev in kraških okusev. V restavraciji si lahko privoščiš do pet do osem hodni meni. V sklopu tedna restavracij so ponudili tri (osnovni) ali pet (za doplačilo) hodni meni.
Za 27 evrov, kolikor stane njihov trihodni meni za Teden restavracij, so ponudili en meni. Ta je vseboval hišno dobrodošlico, amuse-bouche, kremno juho, raviole, hišni sorbet in telečjo kračo.
Hišne predjedi
Za hišno dobrodošlico smo dobili olivo z olivnim oljem, piransko soljo in kraškimi zelišči. Sledil je amuse-bouche. Obe jedi sta bili prav zanimivi, in čeprav razumemo petičnost jedi v sklopu Tedna restavracij, kjer gre koneckoncev za doživetje, bi lahko mogoče dodali dve olivi. Lahko bi pa tisto eno olivo napolnili s kraškim pršutom, mogoče s kakšnim kraškim sirom? Idej je veliko. Olivno olje, pa brez besed. Z njihovim domačim kruhom smo skorajda polizali krožnik.
Dodaten pethodni meni
Na začetku si lahko izbral pethodni meni, namesto primarnega trihodnega menija. Pethodni meni je vseboval še 38 mesecev zorjen pršut Q Komel (njihov domač), z domačo frtaljo, kravjo skuto iz kmetije Zidarič, s kalčki gorčice in rukole, praženimi lešniki ter ekstraktom terana Q Komel. Poleg si dobil še sladico – sorbet rdeče pese s čokoladno zemjo, čokoladnim mousseom, kandirano rdečo peso, kravjim ter dehidriranim jogurtom ter meto. Pršut vrhunski, skupaj s kravjo skuto pa perfekten. Okusi so se pri sladici odlično zmešali, in sorbet rdeče pese je bil ravno prav osvežilen.
Preostale jedi
Amuse-bouche nas je prijetno pripravil na kremno juho iz spomladanskih poganjkov, kozjega jogurta in s hrustki. Sledili so mu ravioli polnjeni z govejim repom, v mleku gomolje zelene s spomladanskim crumbleom. Za konec pa telečja krača marinirana v čaju kraških zelišč, kuhana počasi v lastnem soku s čemaževim pirejem. Juha je bila ravno prav spomladanska, zelišča so pa juhi dodala poseben in zanimiv grenak priokus. Ravioli se stopijo v ustih, mleko gomolje zelene pa je bilo zanimivo. Po raviolih nas je pričakal še hišni sorbet s kaplijcami viljamovke (odlična stvar, ko večer prej piješ), telečja krača nas je pa malce na ‘suhem’ pustila. Je bila prav pečena, čemažev pire pa okusen, a od krače smo pričakovali vseeno malce več. Mogoče kakšno njihovo domačo omako?
Končna grajska ocena
Cenovno restavracija ni ravno poceni (njihov meni za Teden restavracij stane 27 evrov), a tu se gre za doživetje, ki ga ne izkusiš ravno vsak mesec. V sklopu Tedna restavracij si vseeno večina privošči obisk restavracij, ki jih čez leto z navadnimi degustacijskimi meniji, katerih cene lahko hitro presežejo 50 evrov za pethodni meni, ne morejo. Vseeno je pethodni meni, ki je trihodnemu dodal ploščo pršuta in sladico, stal 39 evrov. Gledano porcijsko in iz vidika samih jedi, je cena kar visoka. Poleg si dve osebi privoščita še kozarec njihovega domačega vina, kjer se je cena gibala od treh do petih evrov na deciliter, in hitro lahko pridemo do kar visoke cene za dve osebi.
Poleg tega za Teden restavracij ponujajo zgolj en meni, kar seveda znatno pripomore k hitrejši obdelavi naročil, a vseeno bi lahko dodali mogoče tudi ribji ali pa vegetarijanski meni za raznolikost. Zmotilo nas je pa vseeno malce to, da njihovo vodo (njihovo – torej v lastnem vrču, iz pipe) zaračunajo dva evra. Strošek, ki nas mogoče pretirano ne moti, a gre vseeno za vodo iz pipe, na samem meniju pa strošek ni bil označen. Postrežbi same pohvale, saj so od prihoda do konca bili izredno prijazni in poskrbeli za nasmeh na obrazu, sama lokacija gradu pa je nudila odličen pogled iz restavracije na samo vasico.
Ponoven obisk?
Mogoče, a ne za Teden restavracij. Sam Grad Štanjel ponuja odlične možnosti za fotografiranje, in če sledite vsaj kakšnemu ljubitelju hrane na socialnih omrežjih, ste lahko vsaj na parih storyjih opazili Ferrarijev vrt ali pa grajsko češnjo na vzpetini do restavracije. Poleg si v njihovi restavraciji privoščiš kozarec domačega vina ali pa njihov koktejl in izlet bo vrhunski. V sklopu Tedna restavracij jih pa obiščemo, če bodo kakšne večje spremembe pri meniju in če bo dodano kaj, kar nas bo res prepričalo, da se spravimo na uro in pol dolgo pot iz Ljubljane do same restavracije.
Naslovna slika je last restavracije, ostale slike so iz našega arhiva.
