Gratia je bila restavracija, ki nam je pred kratkim padla v oÄi in katero smo za obisk Tedna restavracij predlagali tudi sami. Zato smo se odloÄili, da jo seveda tudi obiÅ”Äemo. Äeprav smo se na sam izlet odpravili malce pozno in tako zamudili veÄji del delovnega Äasa kobilarne, ti obisk le-te toplo priporoÄamo. Gratia se namreÄ nahaja zgolj par korakov stran od kobilarne s svetovno znanimi lipicanskimi konji.
S Äem pa nas je dejansko Gratia prepriÄala? Pred obiskom z zanimivimi meniji in glavnimi jedmi – na mesnem z oskorjenimi gosjimi prsmi, na ribjem pa s peÄenim filejem zlate skuÅ”e. Seveda sta oba menija vkljuÄevala Å”e sladico, in zapeÄatena je bila naÅ”a odloÄitev za obisk.
S Äem nam je Gratia postregla?
Poskusili smo tako ribji (Morje) kot mesni (Zemlja) meni. Menija se v veÄji meri nista razlikovala, razen pri hodu z glavno jedjo in s spremenjenim dodatkom pri juhi.
Pozdrav iz kuhinje nam je na krožnik prinesel svež radiÄ, in takoj smo se spomnili na olivo v olivnem olju, ki smo je lani poskusili na Gradu Å tanjel. Pozdrav je tako bil zanimivega okusa, a niÄ posebnega. Sledila je juha iz belega fižola s hrustljavo liziko iz prekajenega govejega jezika v mesnem, in z opeÄeno muÅ”katno hobotnico v ribjem meniju. Juha je bila kar dobra, mogoÄe malce preveÄ osnovna, lizika iz govejega jezika pa pravzaprav zanimiva. Nekako ji je ustrezala kombinacija v juhi.
Po drugem hodu je sledila glavna jed. Oskorjene gosje prsi so bile na mesnem meniju božanske, peÄen file zlate skuÅ”e pa ravno prav peÄen in okusen. Pri mesnem smo dobili poleg fermentirane brinove jagode, pire peÄenega topinamburja in mandljev, artiÄoko in bukovega ostrigarja. Na ribjem krožniku pa poleg vložena stebelna zelena z jabolkom, gel zelene in jabolka, bavarska krema z zeleno ter ribja zeliÅ”Äna omaka z garumom in oljem figovih listov. Nad glavno jedjo smo tako vsi bili zelo navduÅ”eni.
Za sledico je sledil kostanjev mousse, z ganaÅ”om temne Äokolade in pimenta, drobljencem kostanja, kremo buÄe in mandarin, vanilijevim sladoledom in kokicami s karamelo in solnim cvetom. Pri sladici smo imeli visoka priÄakovanja, a bili kar malce razoÄarani. Kostanjev mousse je bil dober, a je vanilijev sladoled poleg bil preveÄ osnoven, da bi poudaril okusne note moussa. GanaÅ” temne Äokolade je bil kar moÄan, in je potem tisti Å”ibek okus vanilije in nežen okus kostanjevega moussa ubil. Ampak na sploÅ”no je bila sladica dobra, Äeprav smo iskreno od nje priÄakovali veÄ.
KakŔna pa je bila (o)cena?
Meni je stal 23 evrov, poleg pa smo vzeli Ŕe vinsko spremljavo za 20 evrov. Ta nam je ponudila poleg vsakega hoda en deciliter vina po izboru hiŔnega sommelierja, in prav vsak pairing vina s hodom je bil zadetek v polno.
Nad strežbo smo bili navduÅ”eni, saj so nam vsako jed podrobno predstavili in nas veÄkrat, Äe je vse v redu. Ambient je bil res prijeten in vsaj po zunanjosti sodeÄ takÅ”nega ambienta ne bi priÄakovali. Drži torej tisti rek – ne sodi knjige po platnicah. Hrana pa tako no – bila je dobra, daleÄ od tega, da je ne bi prav pripravili. Oskorjene gosje prsi so bile vrhunske in ravno prav peÄene, od sladice smo priÄakovali veÄ, pri ostalih jedeh pa je nekaj manjkalo, da bi udaril ven tisti pravi okus in poudaril element same jedi. Se bomo pa Å”e zmeraj vrnili nazaj, sploh po izletu po kobilarni.
