Restavracija se je v letu 2021 zaprla. Zdi se mi, čisto prav, da se je.
Pred samim ocenjevanjem smo menili, da bo naš obisk minil brez težav. Konec koncev je njihova terasa vedno polna turistov, tudi v notranjosti so mize vedno polne turistov in ni ga turista, ki se ne bi ustavil ob omamnih vonjavah in okusih ribjih jedi. No, potem smo pa hitro ugotovili, zakaj so samo turisti prisotni na terasah.
Zlata ribica je restavracija, ki je ne boš obiskal ravno večkrat na teden, ampak si boš privoščil razvajanje vsake toliko časa. A kaj, ko nas je tako razočarala, da to sploh ni bilo razvajanje, ampak smo komaj čakali konec svojega obiska. Že iz prve smo ugotovili, zakaj je Zlata ribica priljubljena predvsem med turisti. Restavracija je blizu središča Ljubljane, imajo ribje jedi, prijetno teraso in cene so turistom popolnoma v mejah normale. Kaj pa je nemškemu turistu 18 evrov za ribo? Ali pa 15 evrov za čevapčiče s pomfrijem (ki jih na meniju nismo več našli).
Od tega, da smo se zdeli natakarju čez celoten čas odveč (že pri majhnih stvareh, kot so pozdrav pri prihodu in pri odhodu) do tega, da so naročene jedi bile občutno predrage, glede na kakovost.
Kaj smo vse naročili?
Jadranski škampi na buzaro ter losos s sezonsko zelenjavo – se vam že sline cedijo? Škoda sline. Priloge so enolične, kuharji termina začimb ne poznajo, a lahko jim damo vsaj to, da so ribe vsaj pravilno pečene in pripravljene. Slovenska plošča za predjed? Kaj bi lahko tukaj zafrknili, se zagotovo sprašujete. Šunka, klobasa, nabor sirov – nič kar bi lahko obrnili na slabo. Ampak jim je uspelo! Pričakovali smo vsaj celotno klobaso, večji nabor sira in šunke, a dobili smo tako skopo ploščo, da že pišemo lastniku za preimenovanje plošče v “ploščica”. Bi lahko vsaj več hrane dobili, če smo že skoraj eno uro čakali na glavno jed. Čeprav se zdi, da ima natakar znanje vsaj pri vinu (kjer smo mu, na žalost, izbor prepustili), nas je kisla mešanica sadja, ki sploh ni bila vino, presenetila in okusa te predjedi ni moglo popraviti.
Bi še nekako preboleli vse, če ne bi imeli osornega natakarja, ki nas je dvakrat prestavil z naše mize. V notranjosti restavracije – ki je bila prazna v času našega obiska. Nato nas je pa prestavil nazaj za prvotno mizo, brez opravičila. Natakarja, ki smo ga trikrat prosili za račun. A dokler nismo prišli do njega, računa še po petindvajsetih minutah ne bi bilo. In natakarja, ki nas ni znal niti pozdraviti in reči “Nasvidenje.”, čeprav smo se sprehodili mimo njega.
Če ste lačni in bi radi doživeli razvajanje – naredite nekaj korakov stran od te restavracije in si privoščite razvajanje kje drugje. Tam boste za tako ceno dobili občutno več in verjamemo, da bo vsaj bolj slastno. Če pa boste imeli turista na obisku, ki bi rad obiskal ribjo restavracijo, pa je odvisno – ga imate radi ali ne?
