Če ti naslov mogoče ni najbolj jasen, je neke vrste pun. V času karantene, so dotiki seveda omejeni. Gostišče ob Zbiljskem jezeru pa se imenuje Dotik. Menimo, da nam je ta naslov kar lepo uspel.
Gremo na izlet na Zbiljsko jezero?
Zbiljsko jezero je eno izmed lokacij, ki se kar velikokrat pojavi na seznamu lokacij, ki jih moraš obiskati, če je vikend sončen. Če si blizu Ljubljane ali iz njene okolice, potem ti manjši izlet do Zbiljskega jezera ne predstavlja večje težave. Ena izmed večjih težav je seveda najti prosto parkirno mesto. Čeprav je v neposredni bližini skoraj nemogoče najti prosto parkirno mesto, je par metrov stran oddaljeno “divje” parkirišče, ki pa zaenkrat zadovolji potrebe vseh obiskovalcev z avtomobili. Poleg parkirnega mesta je potrebno seveda najti tudi prosto mesto za sedenje. Ko ti šele to vse uspe, pa pride na vrsto uživanju ob razgledu na Zbiljsko jezero ter ponudbi gostišča.
A smo ob prihodu pomislili, da je vse skupaj za trenutne razmere malce preveč natlačeno. To se je poznalo ravno ob mizah pri jezeru. Tam si sedel hrbet ob hrbet z osebo pri sosednji mizi. Lahko bi vsako drugo mizo preprosto označili, da pri njej ni dovoljeno sedeti. To izpad bi lahko nadomestili s kakšno navadno “piknik” mizo in stoli. Tam je lažje zagotoviti razdaljo in so bolj stacionarne, kot pa pri mizah in stolih, ki so pritrjeni. A se za to očitno niso odločili.
Bip, bip! ?? Trudimo se, da smo pri ocenjevanjih čim bolj ekološki. Zato smo se na to ocenjevanje odpeljali z električnim vozilom Volkswagen e-Golf, podjetja Avant2Go.
Ponudba brez dotika
Tu ne gre več za pun. Zaradi trenutnih ukrepov in preprečevanja prenosa okužbe, menijev in cenikov na mizah ni – razumljivo. Vendar jih tudi na sploh ne ponudijo. Natakar bi lahko recimo prinesel meni vsakič do mize, in ga nato odnesel, ko se sprejme naročilo. Meniji so več ali manj skoraj vsi plastificirani, in razkuži se jih lahko že s parimi nanosi razkužila v spreju. Takega načina se poslužujejo skoraj v vsakem gostiču, ki smo ga obiskali.
Tako pa prideš do mize, se končno usedeš na stol in sploh ne veš kaj naročiti. Da ne omenjamo njihovih ležalnikov, ob katerih te je kar strah, pri kateremu kilogramu bodo popustili. Ko pa najdeš prosto mizo na koncu njihovega gostišča, te pa ob vprašanju “Katere torte imate na voljo?” natakar čudno pogleda in reče, da ne ve, katere torte so na voljo. Kdo pa naj ve, če ne natakar? Pove nam, da si jih lahko ogledamo sami v njihovi vitrini – na drugi strani gosišča. Nismo leni, ampak ne gre ravno za Zvezdo, kjer ponujajo tridset različnih vrst tort, tako da ne bi bilo težko si zapomniti teh par vrst tort, ki jih imajo na voljo. Še manj pa nas zaradi tega čudno gledati. Ko smo omenili sadne kupe, smo ugotovili, da mora tudi tu natakar preveriti katero sadje sploh imajo na voljo. Tako smo se na koncu odločili zgolj za sladoled, limonado ter šalico kave.
Razgled na Zbiljsko jezero
Razgled na Zbiljsko jezero je lep, tukaj nič slabega. Obisk so nam popestrili tudi stalni gostje jezera, labodi. Ob količinah sladoleda so radodarni, tako nas je namesto treh kepic sladoleda pričakalo skoraj pet ali celo šest kepic. Limonada je bila okusna, naravno pripravljena in ne s pomočjo praška, pri kavi so se pa tudi natakarji potrudili in se malce celo poigrali z mlekom in smetano. Če odštejemo iskanje parkirnega mesta, iskanje prostega sedeža, to, da sploh ne vemo kaj gostišče ponuja, ter dihanje za ovratnik sosedu pri sosednji mizi, je izlet bil lep. A roko na srce, v sami Ljubljani in okolici Ljubljane lahko najdeš več točk, kjer ti bo izlet še lepši, zaradi fotografij na Instagramu bodo pa tvoji sledilci še bolj ljubosumni.
