Sermin, industrijska cona oddaljena le streljaj stran od koprskega mestnega središča je čez dan stičišče poslovnežev, delavcev in tovornjakov. A ob sončnem zahodu se vrvež umiri in svoja vrata odpre Salicornia. Iskreno, nismo pričakovali da se bo takoj ob vhodu v poslovno središče nahajala restavracija, ki jo je omenil priznan francoski kuharski vodič Gault&Millau.
A Salicornia je dokaz, da se za svežo in okusno morsko hrano ni potrebno nastavljati pogledom turistov na promenadah in računati oderuško visoke cene. Tu za dostopno ceno na mirni lokaciji ponujajo kuharja, ki z dnevnim ulovom pripravi vrhunske jedi, ter sommelierja, ki za vsako jed ponudi odlično kombinacijo žlahtne kapljice. Tako na koncu odideš z nasmehom na obrazu, prijetno polnim trebuhom in željo, da se ponovno vrneš nazaj.
Vinski sommelier Jan Sinčič in chef Vjekoslav Hederić sta del uigranega dua, ki s skupnimi močmi in v usklajenem ritmu na tvojem krožniku pričarata pravo malo čarovnijo. In prav ta čarovnija je tisto, zaradi česar bi se ponovno vrnila nazaj. Iskren nasmeh na obrazu, široko in strokovno znanje vinske ponudbe ter prezentacija hrane, ki ni zgolj paša za oči, ampak tudi za trebuh so tisto, zaradi česar sva takoj iz prve vedela, da je Salicornia zadetek v polno.
Kaj sva dobila na krožnik?
Za pozdrav iz kuhinje v lično zapakirani leseni škatli – tapenada črnih oliv s salicornio v sezamovem kornetu. Salicornia, ali po slovensko močvirski osočnik je zelo nenavadna rastlina. Raste izključno na slanih tleh ob morju ali na slaniščih v notranjosti celine in je že od nekdaj cenjena solinarska zelenjava. V kombinaciji s kornetom iz sezama je bila prav prijetnega okusa in odlična uvertura v jedi, ki so naju čakale.
Za hladno predjed so naju pričakali kar trije različni krožniki. Tatartski biftek narejen iz ombrine, vrste bele nočne ribe, s praženim sezamom, kaviarjem in marmelado narejeno iz paradnižnika. Hobotnica na solato, s kaprami in pomodorini, na tretjem krožniku pa naju je pričakal bakala, s česnovimi peski oziroma poganjki. Biftek je v kombinaciji s kaviarjem in marmelado bil ravno prav sočen, hobotnica s kaprami in pomodorini prijetno mesnata in okusna, bakala pa je zaključil celoten hod na vrhuncu in nam s kislimi česnovimi poganjki resetiral ustne brbončice in naju pripravil na naslednji hod.
Sledila je topla predjed. Njoki s pestom iz čemaža, omako iz vongol (školjk) in z dehidriranimi ribjimi ikrami. Maltagliate, slabo rezane testenine z ragujem iz muškatne hobotnice, s kremo iz buratte, svežimi pomodorrini, ter s kaprami in olivami v omaki. Kot velika ljubitelja testenin, sva tu kar na široko odprla oči, ko nama je Jan predstavljal, kaj naju vse na krožniku čaka. Rezultat najinega čakanja? Prazen krožnik, oblizovanje ustnic in prijeten priokus morja.
Za glavno jed je sledil file bele ribe patarače s pečenim krompirjem, zeleno, korenjem in bučkami. Ravno prav pečena riba, brez koščka kosti in z okusno naravno omako je najine brbončice fino razvajala. Prava poslastica za vse ljubitelje morskih okusov.
Seveda ne moremo kar tako vstati od mize in oditi. Sledi namreč še sladica. Na eni strani cheesecake z borovnicami na vrhu, karameliziranimi oreščki, čokoladnim biskvitom in borovničevim sorbetom. Drugo stran pa je krasila pannacota s kulijem iz jagode, s pečeno belo čokolado in meringue z iofilizirano malino. Obe sladici tvorita popolno kombinacijo okusov, ki navdušujejeta s sladkostjo, svežino in hrustljavostjo ter ustvarjajata vrhunsko kulinarično doživetje.
Najino zaključno mnenje
Salicornia je restavracija, zaradi katere se splača zaviti z avtoceste na poti na morje in si privoščiti odlično razvajanje za brbončice. Pa ne samo zaradi hrane, ki je bila vrhunska. Splača se zaviti tudi zaradi osebja, tako zaradi Jana, mojstrskega poznavalca vin, ki bo točno vedel, katero kapljico vina izmed več kot osemdesetih vinskih etiket skombinirati s tvojim krožnikom, kot tudi zaradi Vjekota, glavnega čarovniškega mojstra, ki na krožnik spravi vse te okusne jedi. Skratka, splača se zaradi celotnega doživetja, ki ga Salicornia in zaposleni v njej pričarajo. Midva se bova vsekakor še vrnila.
P.S. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Zahvališ se nama lahko kasneje.
