Vikend pobeg v Pariz

Pariški kulinarični vikend

Pariz je neverjetno veliko mesto. Tako veliko, da je 48 ur, kolikor časa sva si privoščila za en mini pobeg, premalo za ogled vseh zanimivosti, ki jih to francosko mesto ponuja.

Letela sva z Brnika, do kamor naju je skoraj sama pripeljala Tesla Model S. Dobesedno, saj sem pol poti imel vključen avto pilot, ki je tako vozil namesto mene. Avto so nama prijazno posodili pri Avantcar, kjer je vključen tudi v njihov nabor vozil za najem. Glavna stvar, ki ti v notranjosti ujame pogled je 17″ inčni zaslon, ki ti omogoča nešteto možnosti za zabavo in je centralna konzola za vožnjo. Tako si lahko med postankom ogledaš film na Netflixu, ali pa poslušaš glasbo s Spotifyja. Zakaj ne bi padel v praznični mood, že kar zdaj? Nastaviš si lahko v avtu božično glasbo, vsi zunaj, pa bodo lahko slišali cingljanje zvonov. Skratka, možnosti za prilagoditev avtomobila po tvojem okusu je malo morje. Da o norih pospeških ne govorim – od 0 do 100 v dobrih dveh sekundah.

Pariz poln umetnosti

Po vzletu na petkovo popoldne z letališča sva pristala v Parizu. V mestu ljubezni, kulinarike in umetnosti sva tako preživela neverjetnih 48 ur in v tem času skušala obiskati čim več znamenitosti in raziskati tako umetnostni kot kulinarični del francoske prestolnice.

Obiskala sva znameniti muzej Louvre, eno izmed največjih umetniških zakladnic na svetu. Ta domuje nekatere najslavnejše umetniške mojstrovine, vključno z Mona Liso, Miloško Venero in ostalimi znanimi umetninami. Hrani več kot 380 000 predmetov in razstavlja 35 000 umetniških del v osmih kuratorskih predelih. Dve uri, kolikor sva si midva vzela časa za ogled je vsekakor premalo, in da si ogledaš vse predele in vdihneš atmosfero muzeja in umetnin, ti bo vzelo najmanj štiri ure.

Navkljub dežju sva se odločila sprehoditi še do eno izmed najbolj znanih katedral na svetu – Notre Dame. S svojo izjemno gotiško arhitekturo in zgodovinskim pomenom, kjub požaru leta 2019 ostaja simbol pariške kulture in verske dediščine. Čeprav ograjena in povsem v gradbenih delih, jo je bilo neverjetno prvič v življenju videti tudi v živo.

Eifflov stolp, ikonična železna struktura, kraljuje nad pariškim horizontom. Zgrajen za svetovno razstavo leta 1889, stolp ponuja osupljive razglede na mesto in ostaja nepogrešljiv simbol Pariza. Do vrha, do katerega vodi 1665 stopnic, od tega jih lahko prehodiš zgolj 674 do drugega nadstropja, se lahko zapelješ tudi z dvigalom. Na vrhu sva, navkljub trem stopinjam in vetru, ostala odprtih ust ob pogledu na celoten Pariz.

V pičlih 48 ur nama je uspelo spraviti še ogled bazilike Srca Jezusovega (Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre), ki stoji na griču Montmartre, ki je znan predvsem po umetniški zgodovini. Občudovala sva male uličice in umetnike, ki so pridobivali navdih za svoje umetniške stvaritve.

… in božansko okusne hrane

Kaj bi bil obisk Pariza, če ne bi poleg vključila tudi hrano? Obiski različnih pekarn (boulangerie) in slaščičarn (pâtisserie) so bili obvezen del najinega obiska. Obiskala sva tako par lokalnih pekarn in slaščičarn, kjer so na meniju bili rogljički, pa pain au chocolati, tople in hrustljave bagete in pa seveda prave francoske kave. Prvič v življenju pa sem poskusil tudi galeto in to s tremi vrstami francoskega sira. Moj mini cilj zdaj je, da takšno najdem tudi v Ljubljani in me je strah, da ne bo dosegla standarda te francoske galete.

Seveda pa ni preizkušanja hrane, če poleg vseh rogljičkov in baget ne vključiva še – macrone. Te sva, tako kot je treba, kupila v Ladurée. Ta je sinonim za razkošne in okusne makarone v Parizu. Gre za prestižno slaščičarno, ki je znana po svojih barvitih in izvrstnih slaščicah, ki so postale ikona pariške gastronomije. Obisk Ladurée je pravo doživetje za ljubitelje sladkih dobrot.

V soboto zvečer pa sva si privoščila pravo kulinarično razvajanje, in obiskala eno izmed bolj prestižnih restavracij v Parizu – Sphère. Šesthodni meni, ki je vključeval pozdrav iz kuhinje, dve predjedi, glavno mesno in ribjo jed, predsladico in sladico je razvadil najine brbončice in nama ponovno dokazal, zakaj je Pariz vreden kulinaričnega obiska. V meniju sva oba prvič preizkusila tudi japonsko Wagyu govedino – govedino, ki je tako posebna in cenjena predvsem zaradi edinstvene maščobne marmoriranosti, s katero se ne more primerjati nobena druga pasma goveda na svetu. Velja za najbolj eminentno vrsto in posledično na trgu dosega tudi višje cene.

Se ga splača obiskati?

O Parizu boš slišal veliko mnenj – nekateri ga bodo hvalili, drugim ne bo všeč. A pomembno je, da si sam ustvariš svoje mnenje. Zato ga obišči, ker gre res za mesto, kjer se prepletata hrana, umetnost in zgodovina in ki bi ga bilo iskreno greh ne obiskati.

Nazaj
Gurmansko MINI razvajanje

Gurmansko MINI razvajanje

Kulinarično potovanje po kotičkih Slovenije

Naprej
Wonderland Ljubljana

Wonderland Ljubljana

Čaroben ambient z visoko ceno

Mogoče ti bo tudi to všeč